Od tu grem sam naprej,
sam po cestah, med luči,
naokoli, do konca poti,
poiskal bom dober bar.
Kaj mi bo oklep,
brez se prebijem čez,
spokal bom drugam,
ponos lahko poruši jez.
Pričaraš mi sonce,
sklatiš me v temo,
daješ mi le omahljivost,
begam med srdom in slo.
Poneseš me višje,
k polnosti, blaginji,
zdaj pa mi je, kot bi živel,
živel v viharni pustinji.